| Tekst: | Adi Smolar - Povprecnost
NADPOVPRECNO JE ZURIRAL, PODPOVPRECNO PRIDEN BIL,
VSO
POVPRECNOST JE PREZIRAL IN GA NADPOVPRECNO PIL.
SO DUSILA GA PRAVILA, KI SO PLOD
POVPRECNOSTI,
KER NI SE ZMENIL ZA TA MERILA, SO SE MU ODREKLI VSI.
ODKAR NAS SVET IMA
LJUDI, SE SKRAJNEZEM SLABO GODI,
VECINI MORAS BIT ENAK, CE NE, OSAMLJEN SI CUDAK.
CE RAD
ZIVEL BI SRECNO, MIRNO MED LJUDMI,
BODI VSAK DAN PREDAN IN ZVEST
POVPRECNOSTI.
NADPOVPRECNO JE RAZMISLJAL, NADPOVPRECNO CUSTVOVAL,
SE PODPOVPRECNO
OKORISCAL, NADPOVPRECNO DELAL PRAV.
POLN IDEJ, SANJAV, DRUGACEN, JE HOTEL SPREMINJAT
SVET,
KER PA SVET OSTAL JE MLACEN, POSTAL JE ZAGRENJEN POET.
ODKAR NAS SVET IMA
LJUDI...
ZIVLJENJE BO TEZAVNO, MI OCE DAVNO JE DEJAL,
JE LE POVPRECJE ZA LJUDI NARAVNO,
TI ODSTOPAS, TO NI PRAV.
NADPOVPRECNIH SE BOJIJO - TI SI TAK PO PAMETI,
PODPOVPRECNIM SE
SMEJIJO - TAK PA TI ZA VIDEZ SI.
ODKAR NAS SVET IMA LJUDI...
|
