| Tekst: | Natalija Verboten - Lizika
Komaj spomnim se se, zlo dalec je ze,
a se kar
vznemirja me.
Bil je res vroc avgust, ko sem sla na dopust,
odpeljal me je avtobus.
Sofer je bil res, mlad in vroc,
vozila sva se celo noc,
ko sva koncno prisla,
ga
cakala je njegova ljubica.
Kot sladka lizika, sem se stopila vsa,
ko njega prvic
sem zagledala
in pamet je usla, ko mi je rekel da,
le mene on resnicno rad ima.
Izgledal je tako posten,kot da je pravi dzentelmen,
zdaj sem sklenila da, ne bom
nikoli vec, zaljubljena.
Ko prisla je domov, ji takoj je blo zol,
sem vidla
novga postarja,
ko pogledal me je, zaljubila sem se,
v hipu posto izgubil je.
Iskala sva jo celo noc, bila sem res mu u pomoc,
ko sva jo le nasla, ga cakala je njegova
ljubica.
Kot sladka lizika, sem se stopila vsa,
ko njega prvic sem
zagledala,
in pamet je usla, ko mi je rekel da,
le mene on resnicno rad ima.
Izgledal je tako posten, kot da je pravi dzentlmen,
zdaj sem sklenila, da ne bom
nikoli vec, zaljubljena.
Zdaj sem sklenila, da ne bom nikoli vec, zaljubljena.
|
